Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 8. 2025
Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

VEČ ...|7. 8. 2025
Igra na prostem To so gadje

KUD Medvedje Brdo vabi k ogledu igre na prostem z naslovom To so gadje, ki je nastala po istoimenski filmski uspešnici iz leta 1977. Sodeluje 22 igralcev večinoma iz logaške občine, ki bodo imeli premiero v nedeljo 10. avgusta ob 20.30. Igro nam bo predstavila režiserka Urša Róžmanec.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2025
Nekaj novic s polja kulture

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

Nekaj novic s polja kulture

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLudvik Pandur

Kulturni utrinki

Nekaj novic s polja kulture

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

VEČ ...|29. 7. 2025
Nekaj novic s polja kulture

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLudvik Pandur

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2025
Pobuda za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena, Prirodoslovni muzej Slovenije izdal spominski bankovec

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.

Pobuda za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena, Prirodoslovni muzej Slovenije izdal spominski bankovec

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Pobuda za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena, Prirodoslovni muzej Slovenije izdal spominski bankovec

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.

VEČ ...|25. 7. 2025
Pobuda za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena, Prirodoslovni muzej Slovenije izdal spominski bankovec

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2025
Črna žena

Domača gledališka predstava s petjem Črna žena je v Poletnem gledališču Studenec doživela uspešno premiero. Predstavljajo jo režiser Lojze Stražar, igralec in pevec Gregor Ravnik, avtor glasbe Slavko Avsenik mlajši ter tonski mojster Rado Černe.

Črna žena

Domača gledališka predstava s petjem Črna žena je v Poletnem gledališču Studenec doživela uspešno premiero. Predstavljajo jo režiser Lojze Stražar, igralec in pevec Gregor Ravnik, avtor glasbe Slavko Avsenik mlajši ter tonski mojster Rado Černe.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Črna žena

Domača gledališka predstava s petjem Črna žena je v Poletnem gledališču Studenec doživela uspešno premiero. Predstavljajo jo režiser Lojze Stražar, igralec in pevec Gregor Ravnik, avtor glasbe Slavko Avsenik mlajši ter tonski mojster Rado Černe.

VEČ ...|24. 7. 2025
Črna žena

Domača gledališka predstava s petjem Črna žena je v Poletnem gledališču Studenec doživela uspešno premiero. Predstavljajo jo režiser Lojze Stražar, igralec in pevec Gregor Ravnik, avtor glasbe Slavko Avsenik mlajši ter tonski mojster Rado Černe.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2025
Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

VEČ ...|23. 7. 2025
Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2025
Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

VEČ ...|22. 7. 2025
Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2025
Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

VEČ ...|18. 7. 2025
Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir

Naš gost

VEČ ...|16. 8. 2025
p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjezuitp: Janez Mihelcic

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Sol in luč

VEČ ...|12. 8. 2025
Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

duhovnostdružbazakondružina

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 8. 2025
Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Matjaž Merljak

kuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 8. 2025
Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Tone Gorjup

spominkatehetikacerkevMavrica